24ur: Pismo mladega specialista o posledicah požrtvovalnosti v zdravstvu naliva čistega vina javnosti

Fotografija je simbolična (vir: http://evolutionmedicinedallas.com)

Mlad specialist iz UKC Ljubljana je še eden izmed tistih, ki so se na javnost obrnili z javnim pismom, ker ne zdržijo več. V uvodu razmišlja o poklicu in poslanstvu zdravnika v družbi, uspehih športnikov, ki povezujejo narod in glede na to vlogi zdravnikov ter problematiki zdravstvenega sistema ter odgovornosti zanjo.

Opozarja na vlogo zdravnikov, ki so le del sistema in se običajno požrtvovalno trudijo za najboljšo obravnavo pacienta. Toda ko je enkrat požrtvovalnosti preveč, nastopijo težave.

“Požrtvovalnost je uspešna in pomaga sistemu v kratkem obdobju, medtem ko v dolgem obdobju škoduje sistemu in se povrne s hudimi posledicami, ki smo jim priča danes. Izjemno problematično je mnenje, da se služba zdravnika nikoli ne konča in se mora zdravnik neskončne večere in noči razdajati matični ustanovi. Normalizacija izgorelosti ni na mestu za nobeno poklicno skupino. Tistim, ki menijo nasprotno, v branje priporočam knjigo “Ko telo reče ne”, v kateri zdravnik Gabor Mate predstavi znanstvena dognanja o povezavi med kroničnim stresom ter potlačenimi čustvi z izgorelostjo in kroničnimi boleznimi.”

Opozarja, da zdravniki po svoji naravi že na fakulteti hrepenijo po dokazovanju, študiju, pomoči ljudem, kar se prenese tudi v opravljanje poklica, kjer se pogosto ne znajo ustaviti, dokler ne spoznajo, da je takšno stanje nevzdržno.

“Dovolj nadobremenitev, dovolj sem se žrtvoval, dovolj sem se skozi leta naučil, da lahko razberem, kako drvim v pogubo. Dovolj sem v stiku z zunanjim svetom, da se zavedam, kaj je res normalno in kakšne pogoje si zaslužim v Sloveniji. Biti obsojan zaradi želje in zahteve po zgolj normalnem je še ena morbiditeta našega javnega zdravstvenega sistema.”

S svojimi ugotovitvami pride do bolečih zaključkov, ki pa so pomembni za razumevanje situacije v slovenskem zdravstvu.

“Matematika je jasna: če imamo skoraj polovico manj zdravnikov na prebivalca kot v sosednji Avstriji, naredimo pa enako število storitev na prebivalca, pade na zdravnika v Sloveniji dvakrat več dela. Zdravniki si ne želimo nič več, kot so standardi Evropske Unije, kjer je jasno zabeleženo za vse članice, koliko lahko zdravnik dela. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da jih v Avstriji upoštevajo do potankosti. Prav med pisanjem tega besedila prejmem sporočilo mizarja, ki mi sporoča, da bo moral znova prestaviti dogovorjeni termin, ker je pregorel ter upa, da se čim prej sestavi. Nimam druge možnosti, kot da sprejmem in se mu prilagodim. Kdo je postavil mejnik, da mizar lahko izgori, medtem ko zdravnik ne more? Ali se zato lahko vprašam, kam se je izgubilo njegovo mizarsko poslanstvo?”

Celotno pismo je objavljeno na portalu 24ur.com

 

3 komentarji

  1. To so patetični čustveni izlivi, s katerimi se problemi zamegljujejo, ne rešujejo. Verjetno je to tudi cilj.

    Ali v javnem zdravstvenem sistemu ali na Ministrstvu za zdravje res ni nikogar, ki bi bil sposoben narediti nepristransko analizo sistema v primerjavi z drugimi javnimi zdravstvenimi sistemi v Evropi, ki bo pokazala slabosti našega sistema in nakazala rešitve?

    S cmeravimi čustvenimi izlivi, ki morda učinkujejo na javnost v smeri zamegljevanja problemov, ki si jo nekdo želi, ne bomo rešili ničesar. Pa je reševanje problemov javnega zdravstva sploh cilj?

    • Dragi Rasputin,
      Vidim, da si zelo prepričan v svojo vsevednost, saj saj se oglašaš prav pri vsakem prispevku.
      Velikokrat greš s svojimi bebavimi komentarji krepko čez rob spremljivega diskurza.
      Če si slučajno prebral članek, je potem ta tvoj komentar resnično degutanten.
      Ali se sploh poslušaš?
      Se ne bereva, lepo spi.

  2. Kako zelo imaš prav, rasputin. Saj tudi CSDji razpadajo, pa v domovih za stare ni dovolj kadra, pa v šolstvu menda ni poštimano???
    Lepo si izpostavil problem, a res ni nikogar v zdravstvenem sistemu, ki bi bil pošten in začel to reševati? A nihče nima jajc po domače povedano? Zakaj se vsi skrivajo? Pa toliko sposobnih imamo. Po vseh sistemih jamrajo, ampak udobju, dodatkom, velikim plačam se ne bi odpovedali.
    Zaradi tega pa nastradajo ljudje, ki so v velikih stiskah in potrebujejo takojšnjo pomoč.

    Mogoče je pa čas, da vse razpade, pa se potem na novo formira nova družba.

Komentiraj