Priznamo, da smo majhni in potrebni zveličanja ter usmiljenja

Uredništvo
2

Benedikt XVI. je 24. oktobra 2010 daroval sveto mašo v baziliki sv. Petra ob zaključku posebnega zasedanja škofovske sinode za Bližnji vzhod.

Med homilijo je nagovoril zbrane: »Danes dopoldne smo prišli iz sinodalne dvorane v ‘tempelj molit’, zato je ravno nam namenjena prilika o farizeju in cestninarju, ki jo je povedal Jezus ter zapisal evangelist Luka (prim. 18,9-14). Tudi mi smo lahko skušani, kot farizej, da bi spomnili Boga na naše zasluge in pri tem pomislili na naporno delo preteklih dni.

Samo tako se bomo vrnili domov resnično obogateni, bolj pravični ter sposobni hoditi po Gospodovih poteh.

Da bi se pa molitev dvignila v nebo, mora izhajati iz ponižnega, ubogega srca. Tako se želimo tudi mi ob koncu tega cerkvenega dogodka predvsem zahvaliti Bogu, ne za naše zasluge, temveč za dar, ki nam ga je On dal. Priznamo, da smo majhni in potrebni zveličanja, usmiljenja, priznamo, da vse prihaja od Njega in da se bo samo s pomočjo milosti uresničilo to, kar nam je govoril Sveti Duh. Samo tako se bomo vrnili domov resnično obogateni, bolj pravični ter sposobni hoditi po Gospodovih poteh.

Tudi prvo berilo in Psalm vztrajata pri tematiki molitve ter pri tem poudarjata, da ima toliko večjo moč na Božje srce, kolikor bolj je tisti, ki moli v stiski ali potrebi. ‘Molitev ubogega predre oblake’ pravi Sirah (Sir 35,21), psalmist pa dodaja: ‘Blizu je Gospod njim, ki so skrušeni v srcu in tiste, ki so potrtega duha rešuje’ (Ps 34,19). Današnja Božja Beseda pa nam ponuja tudi tolažeče upanje tam, kjer je navzoča in poosebljena molitev tistega, ki ‘ne odneha, dokler Najvišji ne bo posegel, dokler ne bo pravičnim prisodil in vzpostavil pravičnost’ (Sir 35,21-22). Tudi ta povezava med molitvijo in pravičnostjo nam da misliti na mnoge situacije po svetu, še posebno na Bližnjem vzhodu. Vpitje ubogega in zatiranega najde takojšen odziv pri Bogu, ki želi posredovati, da bi odprl pot rešitve za svobodno prihodnost, za obzorje upanja.

Vpitje ubogega in zatiranega najde takojšen odziv pri Bogu, ki želi posredovati, da bi odprl pot rešitve za svobodno prihodnost, za obzorje upanja

O tem zaupanju v Boga, ki je blizu, je pričeval apostol Pavel v današnjem drugem berilu iz Drugega pisma Timoteju. Ko je namreč Pavel videl, da se njegovo zemeljsko življenje približuje h koncu, je napravil neke vrste obračun: ‘Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil’ (2Tim 4,7). Za vsakega od nas, dragi bratje v škofovski službi, je to zgled vreden posnemanja, da bomo po božji Dobroti tudi mi lahko napravili podoben obračun.

Pavel nadaljuje: ‘Gospod je stopil k meni in mi dal moč, da bi se oznanilo po meni dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi’ (2Tim 17). Apostolova izkušnja je vzorec za vsakega kristjana, še posebej pa za pastirje Cerkve, torej občestvo z Jezusom križanim in vstalim ter pričevanje njegove ljubezni.

2 KOMENTARJI

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime