20 milijonov evrov vreden razlog, da država z lahkim srcem dviguje minimalno plačo

POSLUŠAJ ČLANEK
Poslanci so na včerajšnji izredni seji s 50 glasovi potrdili, da je predlog novele zakona o minimalni plači primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi so se sicer kresala mnenja o smiselnosti zviševanja minimalne plače in ne vseh neto plač ter o ustreznosti socialnega dialoga, v katerem je potekala dosedanja obravnava.

Dejstvo je, da državi ni problem dvigovati minimalne plače, ker s tem dvigne tudi bruto plačo ter delež prispevkov delodajalcev, s čemer pobere več iz davkov in prispevkov. Pravzaprav bo država iz dviga, ki se obeta, v svoje blagajne pridobila skoraj toliko denarja, kot ga bo v denarnico pospravil delavec. 

Vse to pa seveda gre na račun gospodarstva, saj morajo delodajalci plačati občutni višji znesek, medtem ko država pri svojih zaposlenih z minimalno plačo bruto/bruto delež zgolj prestavi iz enega v drug žep.

Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača iz sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.

Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov. Vložitev predloga in podpora koalicije je razburila delodajalske organizacije, ki so poudarile, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji.

Koalicija je predlog Levice hitro pritrdila, saj je predlog populističen, ob tem pa država in njen proračun nista nič na slabšem temveč celo na boljšem. Ob takem dvigovanju neto minimalne plače se namreč vzdiguje tudi bruto plača, iz tega pa država pobere več iz davkov in prispevkov. Vse to pa seveda gre na račun gospodarstva in ne na državni račun, saj morajo delodajalci plačati občutni višji znesek.

Strošek, ki ga ima delodajalec ob današnji minimalni neto plači pri 638 evrih je namreč 1.053,84 evrov. Po predlogu Levice bi se s 1. januarjem 2019 na 667 evrov, kar bi pri 29 evrih povišani neto minimalni plači za delodajalca pomenilo  1.105,30 evra, oziroma 52 evrov več na mesec po delavcu, kot doslej.

Z začetkom leta 2020 pa bi ta strošek za delodajalca narasel na 1.163,85 evra. To je 111 € po delavcu na mesec več kot danes, medtem ko bo delavec dobil skupaj  62 € mesečno več.

Ob delavcu je torej z dvigom minimalne plače lahko zadovoljna tudi država, saj si pri tem odreže kar lep delež skupne pogače, ki jo plača delodajalec - v večini primerov gospodarstvo.

Koliko torej z dvigom minimalne plače na 700 evrov neto v letu dni profitira država?


Minimalno plačo v Sloveniji trenutno prejema 42.300 ljudi. Od tega približno 34.000 v zasebnem sektorju.

To pomeni, da bo z dvigom minimalne plače na 700 € država samo od tistih, ki so ta trenutek na minimalni plači (brez upoštevanja tistih, ki so tik nad in se jim bo plača z zviševanjem spodnjega praga tudi morala dvigniti) na letni ravni v svoje blagajne (proračun, pokojninska, zdravstvena ...) pospravila dodatnih 20 milijonov evrov, ki jih bo plačalo gospodarstvo.

Za podjetje, ki ima zaposlenih 100 delavcev na minimalni plači, pa bo dodatni letni strošek po dvigu neto plače na 700 € znašal 55.800 evrov.

Definicija minimalne plače

Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas.

V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa.

Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači (Uradni list RS, št. 92/2015) iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:

dodatek za nočno delo,

dodatek za delo v nedeljo

ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,

kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016. Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).


Spremembe minimalne plače skozi leta

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike