Parlament o migracijah - kaj je realnost zgodb, ki nam jih "prodajajo"?

POSLUŠAJ ČLANEK
Kot je znano, bo vlada sredi decembra v Marakešu k dogovoru pristopila, s čimer pa se ne strinjajo SDS, SNS in NSi. Menijo, da je dogovor za Slovenijo škodljiv, med drugim opozarjajo, da se z njim briše meja med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Vlada in koalicija odgovarjata, da pomisleki niso upravičeni. Poudarjajo, da je glavni cilj dokumenta celovito urejanje migracijskih tokov.

Poslanci opozicije vladni podpori sporazumu nasprotujejo, češ da enači nezakonite in zakonite migracije. Janez Janša je v imenu predlagateljev seje dejal, da pojem nezakonitih migracij v deklaraciji ni omenjen in da je bil postopek potrjevanja tega dokumenta protiustaven. Napovedal je vložitev zahteve za posvetovalni referendum o dogovoru.

Matej Tonin (NSi) pa je poudaril, da trditve, da je dogovor neobvezujoč, ne držijo. "Če je nezavezujoč, potem ga ne potrebujemo, ampak mi mislimo, da na dolgi rok bo ta dokument zavezujoč," je izpostavil.

Politična drama v parlamentu


Izredna seja državnega zbora o dogovoru Združenih narodov o migracijah je bila za nekaj časa prekinjena, saj službe DZ-ja poslanca SMC-ja Janija Möderndorferja niso odvedle s seje, kot je to zahteval podpredsednik parlamenta Jože Tanko, ki je vodil sejo.
"Gospod Grims, gospod Princ teme in vsi ostali, res je, ni osnove, ker sploh ne vem, o čem odločamo tukaj."

To je želel, ker je po njegovem mnenju poslanec uporabljal zaničujoče izraze o drugih poslancih. Möderndorfer je bil namreč zelo kritičen do izjav opozicije glede dogovora in dejal, da je predlagatelj seje Janez Janša govoril o tem, da ni osnove za odločanje. Jani Möderndorfer je svoje izvajanje zaključil z besedami: "Gospod Grims, gospod Princ teme in vsi ostali, res je, ni osnove, ker sploh ne vem, o čem odločamo tukaj."

Vlada pa zagotavlja, da dogovor v ničemer ne posega v suverenost države in ne spreminja definicij nezakonitih prestopov meja. Zunanjemu ministru Miru Cerarju se zdi ključno, da Slovenija s pristopom k temu dogovoru ostaja v skupini več kot 150 držav, "da bomo skupaj urejali tisto, česar ne more nobena država urejati sama, to so množične migracije in nezakonite migracije". Zagovornice dogovora so tiste države, ki stojijo za vrednotami, med katerimi je tudi varnost. To je glavnina jedrnega dela EU-ja in tudi druge države, kot sta Švica in Sveti sedež, je dodal minister.

Nezavezujoča zaveznost zavez


Pri Domovini smo že pred časom pisali o naravi nezavezujočih zavez na ravni Združenih narodov in mnenje varnostnih strokovnjakov v tem članku. Vse več evropskih in svetovnih strokovnjakov se pridružuje takim mnenjem.

Za Domovina.je je realnost migracij opisala Susannah Haven Hightower, ameriška strokovnjakinja, nekdanja svetovalka makedonskemu zunanjemu ministrstvu na področju zunanje in varnostne politike: "Nezavezujoči politični dogovori pogosto postanejo temelj za nadaljnje korake in služijo kot politični kapital za nadaljnja pogajanja. Zavedati se je potrebno, da so migracije realnost našega vsakdana in da se je z njimi potrebno ukvarjati pri izvoru. Zdravljenje posledic do onemoglosti ne reši pacienta, reši ga le zdravljenje vzroka. Ko sem migrantsko krizo opazovala v Makedoniji, je postalo jasno nekaj - problem je prevelik, da bi ga reševali vsak zase vendar obenem skupni dogovori ne smejo postaviti v težak položaj posameznih držav."
Tema migracij se izrablja za doseganje političnih točk namesto, da bi se pogovarjali o rešitvah.

Gospa Hightower je nadaljevala, da so možnosti za boljši dogovor, ki ne bi vključeval določenih elementov s področja medijskega predstavljanja migracij, kulturnega vpliva migrantov v ciljnih državah in podobno. Tako ta dokument izgleda bolj kot ideološki dokument, ki želi kanalizirati posledice in ne zdraviti vzroka. Obenem pa je potrebno biti pozoren na to, da populistične politike ne uspejo z narativo enačenja zakonitih in nezakonitih migracij, saj to lahko še poslabša politično situacijo v Evropi.

S slovenskega vidika se je z nami pogovarjal še Marko Balažic, z miselnega vozlišča Fokus 2031, ki je v tednu, ko se spominjamo sprejema deklaracije o človekovih pravicah vprašanje dejal, da je spoštovanje človekovega dostojanstva pri migracijah preveč pomembna tema, da bi nanjo vplivale politične delitve, kot kaže primer v Sloveniji. Tema migracij se izrablja za doseganje političnih točk namesto, da bi se pogovarjali o rešitvah. Po drugi strani Združeni narodi ravnajo napačno, ko želijo s temo migracij reševati tudi temo enakosti spolov in kulturnega boja. Zgolj reševanje migracij, brez ideološke navlake, bi lahko bil široko podprt projekt.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30