149 milijonov za dodatke za Štruklja ni dovolj. Nekateri v šolstvu ne morejo verjeti, da res stavkajo

Foto: Bor Slana, STA

Velik del zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah danes s stavko zahteva »ustrezno plačilo za ekstremne obremenitve in tveganja vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v času covida-19«. Malo pred dvanajsto so tako nekateri v sklopu stavke vladi »obrnili hrbet«. Ministrstvo za šolstvo odgovarja, da so za dodatke v času epidemije zaposlenim v šolstvu namenili več kot 149 milijonov evrov.

Zakaj velik del zaposlenih v vrtcih, šolah in visokošolskih zavodih danes stavka, zakaj se nekateri zaposleni v šolstvu stavki niso pridružili ter kako se je na zasebne šole, ki se stavki niso pridružile, spravil nekdanji šolski minister?

Stavka približno 49.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Po navedbah sindikata vzgoje in izobraževanja stavka približno 40.000 ljudi, med katerimi niso le vzgojitelji in učitelji, ampak tudi drugi zaposleni v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poleg tega stavka še večina od približno 9.000 zaposlenih v visokem šolstvu.

SVIZ je predstavil osem stavkovnih zahtev, med katerimi so ključne takojšnja sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela in ovrednotenju izpostavljenosti tveganjem zaposlenih v času epidemije, zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju glede na dogovorjena zvišanja plač v drugih delih javnega sektorja, uvedba novega naziva strokovnih delavcev in takojšen začetek usklajevanj o predlogu SVIZ za spremembe in dopolnitve normativov in standardov.

Sindikalist Branimir Štrukelj tako za zaposlene v šolstvu zahteva enak dvig plač, kot ga je vlada do konca leta uskladila z zdravniki, pri čemer je razumeti, da obremenitve v zdravstvu v času epidemije enači s tistimi v šolstvu. Šolski sindikat obenem nasprotuje  uvedbi višje splošne dohodninske olajšave, ki bi zaposlenim v šolstvu prinesla občutno višje plače – ob polni uveljavitvi leta 2025 tudi preko 1.000 evrov na leto višje.  Prav tako je na predlog Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, Ustavno sodišče zadržalo dvig zdravniških plač.

Današnjo stavko šolnikov sicer po anketi Mediane podpira le 37 % Slovencev.

Otroci večinoma doma, vrtec je tudi v času stavke treba plačati

Šole in vrtci, kjer zaposleni stavkajo, otrokom nudijo le nujno varstvo, v šolah, kjer učitelji stavke in stavkovnih zahtev ne podpirajo oz. niso del sindikata, pa pouk poteka normalno.

Za pouk so se odločili tudi na nekaterih šolah, kjer stavkovne zahteve načeloma podpirajo. Tudi na šolah, kjer stavka poteka, se vsi učitelji niso odločili za stavko, tako da bodo ti opravljali redno delo, pouka pa ne bodo mogli izvajati.

Kljub stavki in zaprtosti mnogih vrtcev pa bo vrtec treba plačati tudi, če otrok na dan stavke ostane doma.

Ponekod ne stavkajo in imajo za to tehtne argumente

Čeprav na večini šol stavka poteka, pa povsod le ni tako. Tako ne stavkajo na kar nekaj javnih šolah, med katerimi so OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju, OŠ Alojza Hohkrauta, OŠ Dobovec, OŠ Gradec, OŠ Medvode, Glasbena šola Rogaška Slatina …

Žiga Čakš, profesor športne vzgoje na OŠ Šmarje pri Jelšah, kjer je večina zaposlenih izglasovala stavko, se stavki z nekaterimi kolegi na šoli ni pridružil. Na vprašanje zakaj, je za Domovino odgovoril takole: “Prvič zato, ker so v sindikatu zavrnili spremembo zakona o dohodnini, ki bi prinesla zvišanje dohodka človeku s povprečno plačo do leta 2025 do 1.000 evrov, kar bi bilo res nekaj za delavce. Drugič, ker smo za časa covida prejeli dober denarni covidni dodatek, ki se je res lepo poznal.

Tretjič, ker sindikat ne da nič na strokovne predloge, kot jih je dal predsednik Združenja ravnateljev gospod Pečan za vpis v srednje šole in fakultete. Že dolgo je namreč pereča problematika, da prihaja do pritiskov na ocene v osnovnih šolah in posledično na učitelje. Takih predlogov je bilo še več. Ali pa delovanje SVIZ v času covida, ko so bili proti maskam, proti testiranju, niso skrbeli za zdravje svojih učiteljev. Vemo, da so otroci bili prenašalci, SVIZ pa tukaj ni deloval konstruktivno kot bi se zanj spodobilo. Četrtič pa zato, ker je SVIZ na Ustavno sodišče dal zvišanje zdravniških plač in jih s tem zavrl, čeprav so bili zdravniki prva bojna črta covida. Drugi sindikati so se stavki odpovedali v tem predvolilnem času in času vojne, samo SVIZ pa še vztraja pri svojem.”

Opozoril je tudi na dejstvo, da zdravnikov, predvsem na primarni ravni, pa tudi drugih zdravstvenih delavcev, primanjkuje, medtem ko učiteljev generalno ne primanjkuje. Po njegovi oceni je na področju šolstva pred plačami treba urediti še mnogo drugih stvari.

Tadeja Iskra, ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma, je za Domovino dejala, da je bila odločitev, da stavke na njihovi šoli ne bo, v rokah zaposlenih, ki imajo pravico, da stavkajo. Glasovanje je bilo anonimno, o razlogih pa niso posebej govorili, razen neformalno, kjer so nekateri omenjali trenutne razmere.

Dalo bi se počakati na nek drug trenutek, drug čas, ko bi se stanje v šolah normaliziralo,” je za Planet TV dejal ravnatelj Osnovne šole Vita Kraigherja Branko Lah.

Profesorica angleščine iz ene od javnih osnovnih šol, Saša Jagodič Pinoza:

“Današnje stavke nisem podprla. Sem namreč mnenja, da čas ni primeren – smo tik pred volitvami… in končno smo v šolah po dveh letih dočakali normalno stanje brez karanten, hibridnega pouka, brez maskiranja in brez testiranja in nato po dveh dneh zaprli šolo in otroke pustili doma.

V zadnjih dveh letih, ko bi se SVIZ moral oglasiti, ko so nam v šole potisnili cel kup nesmislov, ko so nam spreminjali pravila iz tedna v teden, pa so bili tiho. 

Šest od sedmih stavkovnih zahtev je povezanih z denarjem, pa vsi vemo, da je v našem šolskem sistemu narobe še marsikaj drugega. Žalostno je, da nekateri zaposleni v VIZ ne dosegajo minimalne plače, ampak še bolj žalostno pa je, da SVIZ te zaposlene vozi žejne čez vodo že od prejšnje stavke.”

Nekdanji minister za šolstvo Pikalo nad zasebne šole

Zasebne šole, ki niso del SVIZ, ponekod pa niti nimajo sindikata, danes ne stavkajo. In prav zato so bile tarče nekdanjega šolskega ministra dr. Jerneja Pikala. Odklonilen odnos podpredsednika Socialnih demokratov do zasebne pobude v šolstvu je znan že iz časov njegovega ministrovanja, ko financiranja javno veljavnega programa teh šol kljub odločbi Ustavnega sodišča ni izenačil s financiranjem enakega programa v državnih šolah.

Ministrica za šolstvo: V času epidemije smo šolstvu močno finančno pomagali

Ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec je včeraj izpostavila, da so na ministrstvu samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo in nadomeščanja v času epidemije namenili še dodatnih 70 milijonov evrov.

»Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov. Zavedali smo se, kakšne stiske in obremenitve nastajajo in smo jih tudi ustrezno, v sorazmerju s preostalimi zaposlenimi skupinami, finančno naslovili,” je dejala Kustečeva.

Plače v javnem sektorju, tudi v šolstvu, so se v zadnjih letih povečale bolj kot v gospodarstvu

Dejala je tudi, da so sistemska neskladja med plačami v javnem sektorju nastajala zadnjih 13 let, tako da o plačnem sistemu v javnem sektorju težko govorimo kot o delujočem in transparentnem. “Kljub navedenemu so se v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019–2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka,” je dejala ministrica.

Najvišja bruto plača v skupini D za visokošolskega učitelja, strokovnega delavca, je novembra 2021 znašala 11.454 evrov, v skupini predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji ter strokovni delavci 6.303 evre ter v skupini vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih 5.708 evrov, je še navedla Kustečeva.

10 komentarjev

  1. Pravzaprav imajo normalni, demokratično orientirani mediji ogromno dela samo s tem, da ljudem razlagajo laži , ki jih dnevno lansirajo MSM in leva scena.
    Ljudje Božji, berite in si kaj zapomnite, molite za zdravo pamet in sposobnost razlikovanja !!
    NISO VSI ENAKI ! In še to :
    Zasebne šole niso samo zasebne…ali pa sploh niso !
    So del javnega šolskega sistema, imajo vsa dovoljenja za delovanje, poučujejo po splošnih učnih načrtih ! Vsak se lahko vpiše na to “zasebno” šolo…ki je v svojem bistvu javna šola, in še dobra povrh, ker otroke vzgaja za vrednote ! Zasebne so pa v tistem delu, kjer mora lastnik NOSITI VELIKE STROŠKE IZGRADNJE IN VSEGA VZRDŽEVANJA IN DELOVANJA ŠOLSKIH OBJEKTOV ! So za državo veliko cenejše kot druge povsem javne šole. So pa starši otrok v teh šolah še vedno diskriminirani, ker plačujejo “dvojne” davke za šolstvo. Enkrat kot vsi drugi zaposleni za javno šolo, drugič pa še del stroškov za šolanje svojega otroka v t.im. zasebni šoli….kar je protiustavno, saj v ustavi piše, da je šolanje otrok v obvezni šoli brezplačno. Vendar imamo US , ki noče razumeti kaj piše v ustavi.

  2. Pa ne pozabite vsi skupaj, da je covida še vedno ogromno, preko 2.000 včeraj ! To je kot 300.000 v USA…umrlo je 8 ljudi ali 1.200 za USA….kaj bi pisali če bi v ZDA umrlo 1.200 ljudi na 1 dan ?!
    Ljudje, nosite maske, razdalja, ne rinite v bifeje …
    In ko vozite tisoče svojih cuckov ven, ne rinite v druge ljudi s cucki na pol metra…Mi je slabo, ko vidim te ljudi….

  3. Zanima me, kakšne posebne obremenitve v zvezi z Covidom so imeli šolniki? Nič večje kot v trgovinah, poštah…, pa v teh branžah niso dobivali dodatkov. Mogoče je pa to predstavljalo tako velik napor, ker jim niso v navodila napisali po kateri strani stopnic naj hodijo otroci, ki gredo gor in po kateri dol. Pa so morali to sami določiti.
    Vemo kdo upravlja z g. Štrukljem.

  4. Dr. Pikalo bi moral za to izjavo odgovarjati. Po njegovo so torej nekatere zasebne šole vladne šole. Pozabil je, da so bile po njegovo te šole vladne tudi za časa levih vlad. Ta njegova izjava je demagoška in hkrati nestrpna do drugače mislečih. Pomeni, da če drugače misliš, si takoj označen kot nesolidaren. O solidarnosti bi on lahko govoril takrat, ko je sindikat bil proti znižanju davkov na plače. Zakaj pa takrat ni kritično ocenil delovanje sindikata, saj je nasprotoval zvišanju plač za zaposlene?

  5. Pa kdo primerja vse te plače zaradi katerih tako zelo štrajkajo s tistimi v gospodarstvu?
    Pri nas takorekoč stalno štrajkajo tisti, ki so že itak bolje plačani od ostalih ljudi.
    To je nenormalno, to bi moralo pognati ljudi na cesto in nagnati šolnike domov in to brez plačila za nedelo. Sploh bi morali štrajke proračunskih porabnikov zakonsko prepovedati, ker izsiljujeo davkoplačevalcem, in jih ne izkorišča noben kapitalist. Če imajo plačna razmerja slaba, naj jih pa drugače uredijo – saj imajo direktorje. Ne pa da se tudi na ramenih šolnikov šopiri nek štrukelj! On živi bolje od vseh vas na vaš račun!

    • Bravo, Neva, tako se govori!
      Naše šolstvo je Gabrovo šolstvo, šolstvo zagrizenih levičarjev, domačih tranzicijskih boljševikov, katerega glavna naloga je pohabljanje otrok in mladine z boljševiško propagando od vrtca do doktorske habilitacije. Gre za dolgoročni načrt pridelovanja volivcev za levico.

      Na žalost je Demos popustil pod pritiski in “šolsko polje” popolnoma izpustil iz rok, ne da bi se zavedal, kako bo to usodno vplivalo na generacije, ki zdaj prihajajo iz “javne” šole, obremenjene z ideologijo.

      Štrukelj je član Levice, stranke, ki bi po ustavi morala biti prepovedana, ne pa da se s svojimi antidemokratičnimi izmisleki in idiotizmi šopiri po parlamentu, Štrukelj pa vedri in oblači v “javnem” šolstvu, neki Pikalo pa diktira, kakšen naj bo odnos države do “zasebnega” šolstva: po njegovem seveda nepomirljivo sovražen, kakor mu nalaga njegova antidemokratična ideologija…

  6. Eni in drugi v javni upravi. Dobivali so dodatke in se navadili na lepo plačo, zdaj bi pa radi imeli samo plačo v tej višini. Jaz, ki nisem v javni upravi, nisem imel nobenih dodatkov, nobene višje plače, pa sem zaradi vrste dela vsak dan izpostavljen množici ljudi. Zaradi obolelih, osamitev in karanten sem imel še povečan obseg dela. Po Toninovem prepričanju se mora razdeliti denar, ki ga je gospodarstvo z dobrim delom vplacalo v drzavno blagajno, ampak ta denar si misli razdeliti javna uprava, gospodarstvo pa prst v rit.

    • Jaz Stane – točno tako.
      V naši državi je najbolje poskrbljeno za tiste, ki prisluženi denar v gospodarstvu, porablja. Lahko izsiljujejo in stavkajo in gnjavijo – brez posledic.
      Denar se zasluži v realnem sektorju – vsi ostali so samo porabniki! In ta skupina porabnikov je vedno bohotnejša! Vsaj 30 % jih je preveč.

      Pravkar sem si ogledala ponovitev TARČE, ki je bila včeraj, 10. 3. 2022.
      Tokrat moram vsebino pohvaliti, prav tako Eriko, saj je bila korektna, razen tega, da ni prekinjala nenehnega vmešavanja sindikalista v komentarje podjetnika Pišeka. Sindikalist je smel brez opozoril skakati v besedo podjetniku in mu soliti pamet. Privoščil si je celo zasmehovanje gospodarstva. Takšni, ki niso delali v realnem sektorju niti minute, so največji kritiki gospodarstva, ki mu reže kruh. Da počiš od smeha ali od joka?
      Tema je bila, da borze izvajajo predrage programe, ki niso nobenemu v korist, so pa svinjski zaslužek novodobnim izvajalcem “prodajanja megle” v obliki tečajev, ki jih realno nihče ne potrebuje. Prav tako izmikanje zaposlitvam, pobiranje vseh možnih socialnih transferjev in hkrati delo na črno.
      Primer – brezposlena starša z dvema otrokoma, živita neprimerno bolje, kot tisti starši, ki delajo. Kar pomeni, biti na borzi, prejeti vse olajšave in še malo “fušati”, pa lahko tudi hodiš na smučanja in potovanja? In takšne ljudi naša država podpira?
      LAČEN SITEGA NOSI!

      Moram pohvaliti nastop g. Pišeka, ki je iz prakse marsikaj razgalil! Njegov nasvet je – tisti, ki prejema socialne transfere, naj dela v javnih delih in prejeti denar tudi odsluži! Pohvalno!

Komentiraj