149 milijonov za dodatke za Štruklja ni dovolj. Nekateri v šolstvu ne morejo verjeti, da res stavkajo

Velik del zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah danes s stavko zahteva »ustrezno plačilo za ekstremne obremenitve in tveganja vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v času covida-19«. Malo pred dvanajsto so tako nekateri v sklopu stavke vladi »obrnili hrbet«. Ministrstvo za šolstvo odgovarja, da so za dodatke v času epidemije zaposlenim v šolstvu namenili več kot 149 milijonov evrov.

Zakaj velik del zaposlenih v vrtcih, šolah in visokošolskih zavodih danes stavka, zakaj se nekateri zaposleni v šolstvu stavki niso pridružili ter kako se je na zasebne šole, ki se stavki niso pridružile, spravil nekdanji šolski minister?

Stavka približno 49.000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Po navedbah sindikata vzgoje in izobraževanja stavka približno 40.000 ljudi, med katerimi niso le vzgojitelji in učitelji, ampak tudi drugi zaposleni v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Poleg tega stavka še večina od približno 9.000 zaposlenih v visokem šolstvu.

SVIZ je predstavil osem stavkovnih zahtev, med katerimi so ključne takojšnja sklenitev sporazuma o plačilu dodatnega dela in ovrednotenju izpostavljenosti tveganjem zaposlenih v času epidemije, zvišanje plač vsem zaposlenim v vzgoji in izobraževanju glede na dogovorjena zvišanja plač v drugih delih javnega sektorja, uvedba novega naziva strokovnih delavcev in takojšen začetek usklajevanj o predlogu SVIZ za spremembe in dopolnitve normativov in standardov.

Sindikalist Branimir Štrukelj tako za zaposlene v šolstvu zahteva enak dvig plač, kot ga je vlada do konca leta uskladila z zdravniki, pri čemer je razumeti, da obremenitve v zdravstvu v času epidemije enači s tistimi v šolstvu. Šolski sindikat obenem nasprotuje  uvedbi višje splošne dohodninske olajšave, ki bi zaposlenim v šolstvu prinesla občutno višje plače – ob polni uveljavitvi leta 2025 tudi preko 1.000 evrov na leto višje.  Prav tako je na predlog Konfederacije sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj, Ustavno sodišče zadržalo dvig zdravniških plač.

Današnjo stavko šolnikov sicer po anketi Mediane podpira le 37 % Slovencev.

Otroci večinoma doma, vrtec je tudi v času stavke treba plačati

Šole in vrtci, kjer zaposleni stavkajo, otrokom nudijo le nujno varstvo, v šolah, kjer učitelji stavke in stavkovnih zahtev ne podpirajo oz. niso del sindikata, pa pouk poteka normalno.

Za pouk so se odločili tudi na nekaterih šolah, kjer stavkovne zahteve načeloma podpirajo. Tudi na šolah, kjer stavka poteka, se vsi učitelji niso odločili za stavko, tako da bodo ti opravljali redno delo, pouka pa ne bodo mogli izvajati.

Kljub stavki in zaprtosti mnogih vrtcev pa bo vrtec treba plačati tudi, če otrok na dan stavke ostane doma.

Ponekod ne stavkajo in imajo za to tehtne argumente

Čeprav na večini šol stavka poteka, pa povsod le ni tako. Tako ne stavkajo na kar nekaj javnih šolah, med katerimi so OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju, OŠ Alojza Hohkrauta, OŠ Dobovec, OŠ Gradec, OŠ Medvode, Glasbena šola Rogaška Slatina …

Žiga Čakš, profesor športne vzgoje na OŠ Šmarje pri Jelšah, kjer je večina zaposlenih izglasovala stavko, se stavki z nekaterimi kolegi na šoli ni pridružil. Na vprašanje zakaj, je za Domovino odgovoril takole: "Prvič zato, ker so v sindikatu zavrnili spremembo zakona o dohodnini, ki bi prinesla zvišanje dohodka človeku s povprečno plačo do leta 2025 do 1.000 evrov, kar bi bilo res nekaj za delavce. Drugič, ker smo za časa covida prejeli dober denarni covidni dodatek, ki se je res lepo poznal.

Tretjič, ker sindikat ne da nič na strokovne predloge, kot jih je dal predsednik Združenja ravnateljev gospod Pečan za vpis v srednje šole in fakultete. Že dolgo je namreč pereča problematika, da prihaja do pritiskov na ocene v osnovnih šolah in posledično na učitelje. Takih predlogov je bilo še več. Ali pa delovanje SVIZ v času covida, ko so bili proti maskam, proti testiranju, niso skrbeli za zdravje svojih učiteljev. Vemo, da so otroci bili prenašalci, SVIZ pa tukaj ni deloval konstruktivno kot bi se zanj spodobilo. Četrtič pa zato, ker je SVIZ na Ustavno sodišče dal zvišanje zdravniških plač in jih s tem zavrl, čeprav so bili zdravniki prva bojna črta covida. Drugi sindikati so se stavki odpovedali v tem predvolilnem času in času vojne, samo SVIZ pa še vztraja pri svojem."

Opozoril je tudi na dejstvo, da zdravnikov, predvsem na primarni ravni, pa tudi drugih zdravstvenih delavcev, primanjkuje, medtem ko učiteljev generalno ne primanjkuje. Po njegovi oceni je na področju šolstva pred plačami treba urediti še mnogo drugih stvari.

Tadeja Iskra, ravnateljica OŠ dr. Slavka Gruma, je za Domovino dejala, da je bila odločitev, da stavke na njihovi šoli ne bo, v rokah zaposlenih, ki imajo pravico, da stavkajo. Glasovanje je bilo anonimno, o razlogih pa niso posebej govorili, razen neformalno, kjer so nekateri omenjali trenutne razmere.

"Dalo bi se počakati na nek drug trenutek, drug čas, ko bi se stanje v šolah normaliziralo," je za Planet TV dejal ravnatelj Osnovne šole Vita Kraigherja Branko Lah.

Nekdanji minister za šolstvo Pikalo nad zasebne šole

Zasebne šole, ki niso del SVIZ, ponekod pa niti nimajo sindikata, danes ne stavkajo. In prav zato so bile tarče nekdanjega šolskega ministra dr. Jerneja Pikala. Odklonilen odnos podpredsednika Socialnih demokratov do zasebne pobude v šolstvu je znan že iz časov njegovega ministrovanja, ko financiranja javno veljavnega programa teh šol kljub odločbi Ustavnega sodišča ni izenačil s financiranjem enakega programa v državnih šolah.

https://twitter.com/ursicdomen/status/1501507148739747840

Ministrica za šolstvo: V času epidemije smo šolstvu močno finančno pomagali

Ministrica za izobraževanje dr. Simona Kustec je včeraj izpostavila, da so na ministrstvu samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo in nadomeščanja v času epidemije namenili še dodatnih 70 milijonov evrov.

»Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov. Zavedali smo se, kakšne stiske in obremenitve nastajajo in smo jih tudi ustrezno, v sorazmerju s preostalimi zaposlenimi skupinami, finančno naslovili," je dejala Kustečeva.

Plače v javnem sektorju, tudi v šolstvu, so se v zadnjih letih povečale bolj kot v gospodarstvu

Dejala je tudi, da so sistemska neskladja med plačami v javnem sektorju nastajala zadnjih 13 let, tako da o plačnem sistemu v javnem sektorju težko govorimo kot o delujočem in transparentnem. "Kljub navedenemu so se v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019–2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka," je dejala ministrica.

Najvišja bruto plača v skupini D za visokošolskega učitelja, strokovnega delavca, je novembra 2021 znašala 11.454 evrov, v skupini predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji ter strokovni delavci 6.303 evre ter v skupini vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih 5.708 evrov, je še navedla Kustečeva.