Kongres SD: Članstvo nezadovoljno s položajem stranke, tudi tokrat ni šlo brez Janše

Vir: Twitter stranke SD.

“Naša srčnost, delavnost, znanje, trud, jeklena volja in cilj, to je živeti v pravični, solidarni vključujoči družbi, v kateri je temelj vseh odnosov spoštovanje, demokracija in vladavina prava pa sta neizpodbitna varuha vseh odnosov. To je danes moje trdno prepričanje,” je danes na 14. kongresu stranke SD povedala njena dosedanja in novoizvoljena predsednica Tanja Fajon.

V uredniškem komentarju kljub zanosu predsednice ugotavljamo, da je realnost stranke od njenih besed precej oddaljena, prihodnost pa negotova.

Na kongresu je skoraj 450 delegatov odločalo o novem vodstvu stranke (volili so člane nadzornega odbora in predsedstva ter predsednike organov), med drugim so razpravljali tudi o vzponih in padcih, ni pa manjkalo niti tradicionalnega govora o Janši in fašizmu. 

Kaj je ‘drugače’: odnosi v koaliciji, Brglez udaril po Pirc Musarjevi

“Vsem tistim, ki v nas dvomijo…” je Fajonova povedala: “samo od nas je odvisno, ali bomo samozavest prepoznali, se nanjo uprli in delali naprej, ali pa iskali nešteto razlogov zakaj nečesa ne zmoremo.” Izrazila je razočaranje ob rezultatih državnozborskih volitev, vendar zatrjuje, da niso “potonili”. Kljub slabemu volilnemu dosežku ni pozabila spomniti, da so zamenjali “škodljivo vlado” Janeza Janše.

Skupni predsedniški kandidat stranke SD in Gibanja Svoboda dr. Milan Brglez je med uvodnim nagovorom delegatom ostro obračunal z Natašo Pirc Musar, ki ji ankete za zdaj kažejo prepričljiv vstop v drugi krog predsedniških volitev – obtožil jo je namreč odvisnosti od tranzicijskega kapitala: “Če ne veste, katera kandidatka je odvisna od njega, potem ne veste ničesar o politiki.” Pozval je delegate, da zmage ne smemo dopustiti “mračnim silam.”

  • Tanja Fajon ostaja predsednica SD, od 370 veljavnih glasovnic je dobila kar 329 glasov delegatov.
  • Podpredsedniki stranke so postali Jani Prednik, Matjaž Nemec ter Meira Hot in Mija Javornik.
  • Glavni tajnik je postal Klemen Žibert; prejel je kar 241 glasov delegatov.

Socialni demokrati niso slišani ne v koaliciji ne znotraj stranke

Dejan Levanič, ki se je na kongresu po osmih letih poslovil s funkcije glavnega tajnika, je poudaril, da so na zadnje državnozborske volitve so šli z dvema ciljema: odstraniti “škodljivo vlado” in zmagati ter izrazil prepričanje, da so bili daleč najbolje pripravljeni od vseh strank v Sloveniji.

Javno je izrazil razočaranje nad položajem manjšinskega koalicijskega partnerja in očitno nakazal tudi nezadovoljstvo, ki ga zadnje čase opažamo s strani SD. Dejal je, da “…moramo velikokrat v interesu države stisniti zobe, včasih tudi nismo slišani ali upoštevani, včasih prevlada tudi kakšna moč egotripa, namesto razuma in preudarnosti.”

Takšen občutek je namreč pred kratkim izrazila tudi predsednica stranke Fajonova, ko so jo v Delu povprašali glede ocene politologa in bivšega ministra za šolstvo iz vrst SD Igorja Lukšiča, da “buldožersko” delovanje Svobode razgrajuje Socialne demokrate: “V SD smo marsičesa navajeni, zdaj smo manjši partner v koaliciji. Lahko se strinjam, da nam ni vedno najlaže in da se čuti odnos velikega do majhnega”, je priznala Tanja Fajon. “Pri nekaterih odločitvah bi želeli imeti več svobode, več možnosti. Večkrat dobimo občutek, da je njih 41, nas pa sedem. Menim, da je to slabo za delovanje koalicije.” Fajonova je v omenjenem intervjuju omenila tudi možnost prestopa kandidatov Svobode v SD, s čimer se želi zoperstaviti prestopom v obratni smeri.

Nekdanji predsednik SD in danes v prvem krogu izvoljeni član predsedstva stranke, Dejan Židan, je zaradi omenjenega komentarja napadel prav svojega kritičnega predhodnika  Lukšiča: “Ne maram ljudi, v resnici ne maram bivših funkcionarjev, ki strašno pametujejo, večinoma grdo, o naši stranki javno,” je dejal in pozval, naj imajo “kot bivši predsedniki stranke to spoštljivost do stranke, da s svojim delovanjem stranke ne rušimo…”

Izpostavljeni problem neslišanosti “majhnih” pa je očitno prisoten tudi znotraj stranke. Matija Kolarič, kandidat za člana predsedstva, je opozoril, da so člani SD “s terena” pogosto preslišani in se jih ne posluša. Meni tudi, da v stranki niso opravili ustrezne razprave o svojem porazu na državnozborskih volitvah.

O fašizmu, ekstremizmu, Janši in Rusiji

Tin Kampl, kandidat za člana predsedstva stranke, je tudi sam v okolici identificiral neke vrste “mračne sile” – z upanjem, da stranka “(p)ostane vodilna levo usmerjena stranka, v času neoliberalizma in tudi neofašizma, ki je zavit v sladke besede populizma.”

V tem kontekstu omenimo, da predsednica Fajonova kljub slabemu volilnemu dosežku ni pozabila spomniti, da so zamenjali “škodljivo vlado” Janeza Janše.

Med predstavitvami kandidatur so se med drugim oglasili kandidat za člana predsedstva Jane Kastelic, ki je izrazil prepričanje, da imajo v SD odgovore na “brezsramen neoliberalen kapitalizem in globalizem, ki nas je pahnil v to krizo”, Marko Koprivc, nekdanji poslanec, je v svojem znanem slogu pozval k antifašizmu ter končal z: “Živela social-demokracija in smrt fašizmu!”

Delegat Delavske zveze SD Branko Cajnko je ocenil, da se mora za rusko agresijo na Ukrajino kriviti Združene države Amerike in zvezo NATO.

Kandidat za podpredsednika Matjaž Nemec je znova spomnil na “destabilizacijo družbe” v zadnjih letih zaradi “ekstremističnih ideologij” in reflektiral, da se “populizmi vseh oblik” širijo po svetu – Socialni demokrati pa so, tako Nemec, odgovor nanje.

SD zamudila priložnost, da postane žlahtna levica
Očitno je, da SD v tem trenutku težko najde svoj prostor pod Soncem, obenem pa se sooča z notranjimi težavami. Namesto, da bi postali vodilna stranka leve sredine, so na volitvah doživeli debakel, in so posledično v resnici žrtve po eni strani “buldožerstva” Golobove Svobode, po drugi pa velikega vpliva Levice, ki si je kljub temu, da je Golob za vladanje sploh ne potrebuje, izborila status pomembnejšega koalicijskega partnerja. Posledično se stranka sooča z begom kadrov, kar jo dolgoročno lahko drago stane. Kot lahko sklepamo iz izjav nekaterih vodilnih članov stranke, prihaja do zaostrovanja odnosov tudi znotraj vladne koalicije.

Navznoter je stranka razdeljena, kar kažejo tako odzivi nekaterih vplivnih članov na izjave dr. Lukšiča, ki bi jih bilo za obstoj stranke mogoče modro upoštevati. A vodilni so izbrali drugačno pot. Hkrati so na mestu pritožbe glede neupoštevanja “terena”. SD je kot edina leva stranka z omembe vredno lokalno mrežo tudi to pričela izgubljati, saj se je osredotočila na državno politiko, kjer pa, kot vidimo, ne dosega svojih ciljev.

Vsebinsko se zdi SD prazna, in z nekoliko humorja bi lahko rekli, da je gonilo njihovega obstoja Janez Janša in boj proti “temnim silam” nekega namišljenega “fašizma”. Vidimo celo, da nekateri člani menijo, da za rusko agresijo na Ukrajino ni kriva Rusija. Takšna stališča so lahko ob Fajonovi kot šefici slovenske diplomacije izjemno nevarna.

Zgoraj opisanih težav se ne da rešiti z vzklikanjem protifašističnih parol in vzpodbudnimi govori. Resda se članstvo zaveda težav svoje stranke, a s potrditve Fajonove kot predsednice se njihova pot ne bo spremenila, kvečjemu se bodo prepadi še poglobili. SD je vsaj za zdaj zamudila priložnost, da postane stranka “žlahtne levice”, saj se je znašla bliže zatonu kot primatu na levem polu.

14 komentarjev

  1. Zanimivi so. Socialni demokrati. V vladi, ki ji
    v SD držijo štango, se trudijo biti zraven. Socialo fura Levica, demokracija pa ne skače ravno v razmerjih znotraj vlade. V glavnem morajo biti tiho in ubogati ukaze liderja. Če hočejo biti zraven. Če si zraven, pade kaj z mize tudi v njihovo naročje.
    Ni videti neke sinergije in idejnega preboja. Pri takem vodenju, ignoranci terena, bodo kmalu povprašali vodstvo DESUSA, kako so kaj sedaj. Da se pripravijo.

  2. Ob stranki Levica prostora za SD ni več, to je dejstvo. Veliko so si pa sami krivi, ker niso gradili neke res sredinske Lukšičeve linije, verjetno bi se dalo na terenu med članstvom dobiti kar nekaj takšnih ljudi. Ampak za to je bil čas najpozneje tam okoli 2012. Sedaj ob pojavu Levice (ki je članstvo črpala iz istega bazena mladih kot Mladi Forum SD) pa imajo hude težave. Praktično SD in Levica delujeta že skorajda kot dvojčka, oz. je SD skorajda že dvojnik stranke Levica. Od nje jo loči edinole neka zgodovina terenskega dela in razpredenih odborov z dolgoletnim članstvom. Obsedenost z nekimi “fašizmi” in “neo-liberalizmi” in zunanjimi in notranjimi sovražniki na vseh ravneh je pa kvečjemu zelo slaba popotnica za prihodnost. Glede na stanje stranke je njihov rezultat na zadnjih volitvah veliko presenečenje, a je za velik delež glasov verjetno vir zvesto članstvo od katerega pa se ga dobršen del stara (pa tudi preslišano je in samo vprašanje časa je, koliko volilnih ciklov bo ostalo zvesto).

  3. Kolikor je Tanja Fajon do zdaj pokazala veščin kot zunanja ministrica lahko pričakujemo, da nas bo sprla z Italijani. Mellonijeva je nevarna, nevarna je tudi za Slovence v Italiji. Zunanja ministrica in predsednik vlade lahko mirno povesta, da je bilo ravnanje fašistov nad Slovenci zločin, seveda bosta morala priznati tudi zločine komunizma in jih obsoditi. Od tu naprej je dialog možen. Kolikor je bilo zaznati na kongresu SD-ja, tega ne bo! Niti kritike enega pomembnega člana niso sposobni sprejeti, najbolje da kar izginejo, so veliko povedali predvsem o sebi. “Neodvisna” RTV jim je cel dan delala reklamo. SD pred poročili, med poročili, po poročilih, v na povedniku in še vmes; ni da ni!

  4. Labodji spev!
    Skorj prepričan sem, da je to zadnji kongres komunistične partije Slovenije. Na kongresu nisem videl Milana Kučana, tudi neke vidne sledi ni pustil za seboj, saj ni bilo favoriziranega kandidata, ali kandidatke, ki bi ju podprl. Zato sklepam, da je Kučan naredil križ nad komunisti. No, ne nad komunisti, ampak nad partijo, ki jo je uspešno dotokel.
    Nenehno se je vtikal v njeno delovanje, Nenhno je skrbel za kadrovanje. Tudi Židana je očitno zamenjal s Fajonovo in s tem zapečatil usodo komunistične partije Slovenije.
    Danes je Levica tista , ki ugaja muregejskemu starcu v ideološkem smislu, mafijske posle pa tako in tako vidijo neodvisni poslovneži,ki ne potrebujejo komunistične partie da skubijo državo. To je Kučan spoznal pred časom, ko je razpustil Forum 21. Sedaj pa je spoznal, da mu tudi komunistčna partija ni več potrebna in mu je vseeno,kaj počne Fajonka.

  5. Bomo počakali, da iz SD ja postane normalna socialdemokracija evropskega tipa. Za sedaj so oni sami “mračna sila” slovenske politike in imajo kar nekaj konkurence na svoji strani.
    O Brglezu ni vredno izgubljati besed. Če mu bo uspelo zavihteti se na vrh prehranjevalne verige v Sloveniji, bo kmalu povedal, kaj je prvorazredna tema in kaj drugorazredna in skladno s tem bo delil ljudi, do takrat bo pa hinavčil, v najboljšem primeru pa sadil rožice.
    Glede krivca za vojno v Ukrajini pa bi rekel, da še slepa kura zrno najde. Ta osamljeni glas ni edini, je kar večinsko v Sloveniji, če že ne v Evropi.

Komentiraj