10. obletnica procesa Brdo-Brioni: Zahodni Balkan v teoriji enoten

Ob 10. obletnici procesa Brdo-Brioni so se na povabilo predsednikov Slovenije in Hrvaške na Brdu pri Kranju ponovno sestali voditelji držav Zahodnega Balkana, kjer so sprejeli skupno izjavo, ki je posvečena 10. obletnici procesa in prihodnosti regije.

Obisk predsednikov je minil tudi v znaku govoric o domnevnem »non paperju,« ki naj bi imel cilj razkosati Bosno in Hercegovino in spremeniti nekatere meje med temi državami. Kljub temu je predsednik republike Borut Pahor uspel uskladiti skupno izjavo, ki so jo lahko vsi sprejeli. Poleg našega in hrvaškega predsednika Milanovića so na vrhu sodelovali še predsednik Albanije Ilir Meta, Črne gore Milo Đukanović, Kosova Vjosa Osmani, Severne Makedonije Stevo Pendarovski, Srbije Aleksandar Vučić, in vsi trije člani Bosanskega predsedstva Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić.



Glede na zapletene okoliščine lahko sprejetje izjave razumemo kot Pahorjev osebni uspeh, česar vodilni slovenski mediji nočejo priznati.

Glede na zapletene okoliščine lahko sprejetje izjave razumemo kot Pahorjev osebni uspeh, česar vodilni slovenski mediji nočejo priznati.

Kako bo Zahodni Balkan prišel do članstva EU?

V skupni izjavi so predsedniki pozvali Evropsko unijo, naj gleda Zahodni Balkan kot celoto in ne kot posamezne države. Poleg tega so ugotovili tudi, da morajo države Zahodnega Balkana pospešiti sprejem določenih reformnih zakonov, hkrati pa da mora tudi EU več delati na področju širitve.

Sicer lahko poziv razumemo kot dogovor, da se bodo države Zahodnega Balkana pridružile EU istočasno, podobno kot se je Slovenija pridružila EU z drugimi državami leta 2004. Taka odločitev bi pomenila, da bodo vse države na Zahodnem Balkanu rešile mejne spore in zgodovinska ter kulturna nesoglasja, še preden bodo stopile v EU.

Zato tudi ni presenetljivo, da je predsednik Srbije Aleksandar Vučić preprečil, da bi v izjavo dodali načelo nespremenljivosti obstoječih meja, oziroma da bi jo dodali le v primeru, da se ta lahko razume v skladu srbske interpretacije Ustanovne listine OZN, kar bi pomenilo, da je Kosovo država, ki ni nastala v skladu z mednarodnim pravom.

Kljub temu, da izjava veliko pomeni, moramo vedeti, da več povabljenih predsednikov v svojih državah nima pravih pristojnosti in politične moči. Pravzaprav ima samo srbski predsednik Vučić resničen vpliv na politično življenje v svoji državi. Nekateri predsedniki (npr. Đukanović in Milanović) so tudi prisiljeni živeti v kohabitaciji z vladami, ki jih vodijo njihovi nasprotniki.

Poleg tega si težko predstavljamo, da bosta Albanija in Severna Makedonija počakale na druge države Zahodnega Balkana, ko pa sta prav ti državi bližje članstva EU od ostalih. Edino, kar bi lahko te države prisililo, da stopijo skupaj, sta možni blokadi Nizozemske ali Francije. Obe državi sta že v preteklosti blokirali vstopanje Severne Makedonije in Albanije v Evropsko unijo, čeprav je od takrat vsaj Francija malo popustila, kar verjetno pomeni, da Nizozemska, če bo ostala sama, ne bo delala težav.

Proces Brdo-Brioni je eden redkih primerov, ko je Slovenija uspela pokazati, da ima določen vpliv v regiji.

 Prihodnost spomenika slovenske diplomacije ostaja nejasna

Proces Brdo-Brioni ni pomemben samo zaradi prihodnosti širitve EU na Zahodni Balkan. Ta letni dogodek je eden redkih dolgoročnih projektov slovenske diplomacije v regiji, ki pa pluje v nemirne vode. Spomnimo se, da je to pobudo začel naš predsednik republike Borut Pahor, ki je na prvi vrh leta 2011 uspel pripeljati takratnega predsednika Francije Françoisa Hollanda. V devetih letih so se vrhovi procesa Brdo-Brioni kar trikrat zgodili pri nas, kar je največ od vseh članic procesa. Zato se lahko pohvalimo, da je to eden redkih primerov, ko  je Slovenija uspela  pokazati, da ima določen vpliv v regiji.

A prihodnost za proces Brdo-Brioni ni preveč obetavna, saj se bo naslednje leto dolgoletni predsednik republike Borut Pahor poslovil od politike in težko si je predstavljati naslednika, ki bo sposoben organizirati takšne dogodke. Poleg tega bi lahko bil vpliv dosedanjih vrhov še večji, če ne bi v zadnjem desetletju slovenske vlade tiščale glave v pesek notranje politike.

Sicer je trenutna vlada bolj aktivna pri zunanji politiki, a desetletni zamik je težko dohiteti. Pa še sedaj jo ovirajo zgodbe o »non-paperjih,« ki pretresajo Zahodni Balkan in tamkajšnjim teoretikom zarote dajejo povode za njihova divja domišljijska razmišljanja.

Upamo le lahko, da bo naslednji predsednik ali predsednica republike imel dovolj moči za nadaljevanje dela, ki ga je začel Borut Pahor. Pri tem bi mu trenutna vlada ali naslednje vlade morale  pomagati, ne glede politično barvo predsednika republike in vlade.

[VIDEO] Utrinki srečanja voditeljev pobude Brdo-Brijuni Process, ki ga je danes na Brdu pri Kranju priredil predsednik Pahor. @Ured_PRH @predsednikrs @ilirmetazyrtar @predsjednik_cg @VjosaOsmaniPRKS @SPendarovski #BBP10 pic.twitter.com/BP1blj649C

— Borut Pahor (@BorutPahor) May 17, 2021