10 najbolj branih člankov na Domovini v letu 2017

3
Uredništvo

Kaj ste v iztekajočem se letu na Domovini najraje prebirali? Katere vsebine so vzbudile vašo pozornost, razburkale duha, vam dale misliti … da ste naš članek morda priporočili še komu?

Spodaj je zbranih 10 najbolj branih člankov, objavljenih na Domovina.je v letu 2017.

10. Deset manipulacij v treh minutah oddaje Utrip na TV Slovenija

Na Domovini smo pogosto kritični do osrednjih medijev. Ne zaradi nenamernih napak, ki se pripetijo vsakomur, temveč zaradi namernih manipulacij, zavajanj in drugih spinov, ki si jih neredko privoščijo. Še posebej smo občutljivi, kadar se dogajajo na nacionalnem mediju, ki ga plačujemo vsi davkoplačevalci (no, vsaj velika večina). Očitno ste nanje občutljivi tudi vi, saj je prispevek o veliki manipulaciji Mojce Šetinc Pašek glede financiranja javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah doživel velik odmev.

9. Lahko POP TV medijsko ubije Boruta Pahorja?

Veliko pozornosti je pritegnil še en članek o politično pristranskem poročanju, tokrat največje komercialne televizije. Po polurnem seciranju predsedniškega mandata Boruta Pahorja smo se vprašali, ali ga POP-ovci lahko medijsko ubijejo in danes vemo – skoraj jim je uspelo, v asistenci s še nekaterimi drugimi osrednjimi mediji (predvsem Planet TV in Siol.net). Obravnava Boruta Pahorja v osrednjih medijih je bila minulo kampanjo izrazito negativna, kar se je na koncu odrazilo tudi v njegovi (zgolj) tesni zmagi.

8. Je tudi vas zavedel ta prispevek TV Slovenija?

Na osmem mestu še ena manipulacija javne hiše in sicer poročanje o sindikalni zahtevi po dvigu plač, ki je bila v prispevku podprta s serijo navedenih manipulacij. Končno sporočilo medija je bilo, da so zahteve sindikatov po dvigu plač več kot upravičene (kar podpira tudi EU), znižanje davkov kot alternativa pa je manj ustrezna opcija.

7. V Nemčiji razkrito poročilo, ki priča, kako blizu katastrofičnem scenariju glede migrantov je bila Slovenija

Tema, ki je v slovenskih medijih ostala povsem prezrta, je na Domovini vzbudila precej pozornosti bralstva. Nemški novinar Robina Alexandra je v pripravi knjige razkril pomembno vladno poročilo, ki kaže, da je nemška koalicija v sredini septembra 2015 načrtovala zaprtje meje z Avstrijo in odvrnitev prosilcev za azil. Odločitev je že bila sprejeta, a zaradi pravnih zadržkov na koncu nobeden od nemških politikov ni želel prevzeti odgovornosti za njeno uresničitev. Če bi se namera Nemcev uresničila, bi ji Sledila Avstrija in v Sloveniji bi obtičalo na desettisoče migrantov.

6. Je še koga razočaralo “kraljevsko” slovo Tine Maze?

Tina Maze je nedvomno najboljša slovenska smučarka vseh časov in velika svetovna športna zvezda. In tako se tudi obnaša, kar ji ob vsem, kaj ta status prinaša, do neke mere lahko oprostimo, ne pa tudi čisto vsega. Zadnje razočaranje nad Tino Maze je za marsikoga pomenilo njeno smučarsko slovo na Zlati lisici letošnjega januarja. Tudi športnega navdušenca Tomaža Kavčiča, ki je napisal odmeven komentar.

5. Ankete kažejo, da abstinenca volivcev desnice uresničuje Janšev črni scenarij

In vendar se je zgodilo, kot je napovedal Janez Janša: z rezultatom Marjana Šarca v 2. krogu predsedniških volitev se je uresničil “za strice sanjski scenarij”. A mnogi analitiki ocenjujejo, da je k temu ključno pripomogel tudi sam. To je napovedoval že naš zgornji članek, povolilne analize pa so pokazale, da bi Šarec brez Janševega obstreljevanja Boruta Pahorja kvečjemu dobil okrog 40 % glasov.

4. Umor Gašperja Tiča sprožil burno razpravo: kaj javnosti povedati in kaj zamolčati

Ne samo v Sloveniji, povsod po svetu skrivnostni umori javnih osebnosti pritegnejo mnogo pozornosti javnosti. Po svoje razumljivo, a manj razumljive so skrivalnice, ki se pri nas dogajajo, kadar gre za okoliščine nasilne smrti ljudi, za kateri poznavalci pravijo, da sodijo v vplivne kroge slovenske elite.

Daleč od tega, da bi o umoru in domnevnem dvojnem življenju igralca in režiserja Gašperja Tiča javnost morala izvedeti vse. Pa vendar je glede na okoliščine v javnem interesu, da izve več, kot so ji sedaj pripravljeni povedati, kar navsezadnje dokazuje tudi branost našega članka.

3. Umor Gašperja Tiča – vbod v srce družbene elite

Da ljudje, kadar uradni organi in osrednji mediji molčijo, hlastajo za informacijami, priča tudi zanimanje za komentar Tina Mamića na Domovini z zgornjim naslovom. Mamić je namreč nekoliko razstrl delovanje gejevskega lobija v Sloveniji ter tudi medijskega podrejanja njihovem vplivu.

2. Sme vzgojiteljica v vrtcu kaznovati vašega otroka?

Vzgoja naših otrok ni pomembna tema le na sestrskem portalu Iskreni.net, ampak svoje mesto najde tudi na Domovini – še posebej, ko se v zvezi z njo pojavljajo družbeno aktualni problemi, oziroma dogajanja. Takšen primer je vzbudila razprava okrog dejanja vzgojiteljice, ki je otroka, ki po petih dneh vrtca ni nehal jokati, postavila v kot. Svoj poged na to je predstavila zdaj že renomirana avtorica Domovine Andreja Barat in pri tem požela 23 tisoč branj članka ter 2.200 vaših Facebook všečkov.

  1. Znanstveno dokazano: obisk gostilne s prijatelji pomemben za zdravje moških 

Morda za koga presenetljivo, a najbolj brani članek na Domovini v minulem letu ni o politiki, šolstvu, vzgoji ali čem podobnem, temveč o tipično moški temi. Bolje rečeno, temi, ki se tiče tudi (predvsem) odnosov med partnerjema, oziroma zakoncema. Kaj pomeni, če moški tu in tam pobegne iz družinskega okolja v prijateljsko družbo? V kolikšni meri in kako pogosto je to sprejemljivo? Profesor z Oxforda pravi, naj slednje ne bo izjema in naš članek moškim zagotovo služi kot močan argument v partnerskih pogovorih. Tako je vsaj sklepati po 24 tisoč branjih in dobrih osem tisoč všečkih.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 3

  1. Včasih in še prvih 20 let po 2. s. vojni, so bile gostilne namenjene predvsem moškim. Spomnim se mojega očeta, ki je ves teden delal dopoldne v tovarni popoldne pa na kmetiji. Med tednom ni zahajal v GOSTILNO, toda na nedeljo pa ja.

    Takoj po kosilu je vstal od mize in odšel v vaško gostilno. Tam so se zbrali okrog dveh popoldne vsi moški iz vasi in igrali BRIŠKOLO (to so igralne karte – triestine). Oblikovali so več igralnih skupin – toliko kolikor je bilo miz. Skupaj so bili štirje ali največ šest. Pili niso veliko, skupina kjer so bili štirje, je igrala 2 na 2. Kdor je izgubil je plačal “rundo ” vsakemu deci vina ali kokto. Tisti ki niso igrali kart pa so balinali. Takrat je imela vsaka gostilna (zogo) balinišče.

    Včasih, ko se je zbrala skupina dobrih pevcev, so radi tudi kakšno narodno zapeli in se domov vrnili dobre volje že pred večerjo. Tisti moški, ki nikoli ni šel v gostilno je veljal za vaškega posebneža in nedružabnega človeka. Včasih so ga tudi pomilovali, češ, da ima hudobno ženo, ki mu ne privošči niti dve prosti uri na teden. Taki moški, ki so ostajali samo doma so bili navadno manj ustvarjalni in zagrenjeni.

    • Bravo, Kraševka, super komentar. Res je bilo tako! Sicer pa vsa pohvala Domovini, mislim, da ste dokaj realni in objektivni! Radi vas beremo!

Komentiraj